Zgodnja Alzheimerjeva bolezen

Zgodba gospe Julijane in sina Matjaža

"Najprej mi je nekaj povedala, nato pa to ponovila. Obrnil sem se na geriatra in rekel: 'Doktor, zelo je pozabljiva.' Odgovoril je: 'V redu, naredili bomo nekaj testov, da ugotovimo, kaj se dogaja.'

Rezultati so pokazali, da gre za Alzheimerjevo bolezen, vendar v blagi obliki. Zdravnik ji je predpisal hranilni napitek. Po petih mesecih je mama začutila izboljšanje. Postala je bolj aktivna, bolj komunikativna in ponovno se je začela družiti s prijatelji."

"Pred tem sem bila zelo pozabljiva, zdaj pa spet uživam v kleklanju – to je nekaj, kar me veseli. Slišala sem, kako je moj vnuk rekel: 'Babica se je spremenila, kajne?'
 
Souvenaid Brazil. Early Alzheimer Disease, AMN, Nutricia

Izguba sinaps je tesno povezana z izgubo spomina, kar je eden od prvih simptomov Alzheirmerjeve bolezni. 

Alzheimerjeva bolezen je kompleksno stanje, ki se začne razvijati desetletja, preden se pojavijo simptomi. Zgodnji znaki vključujejo težave s spominom in težave s kompleksnimi nalogami. Ti znaki so lahko subtilni in ljudje pogosto mislijo, da je to posledica staranja. V zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni so prizadeti nekateri deli možganov, ki so ključni za spomin. To povzroči, da pogostost in resnost izgube spomina postaneta bolj očitna kot pri običajnem staranju. 

Izguba sinaps je tesno povezana z izgubo spomina, ki je eden prvih simptomov Alzheimerjeve bolezni. 

Naši možgani komunicirajo prek obsežne mreže zgrajene iz milijarde nevronov, ki se med seboj povezujejo prek struktur, imenovanih "sinapse." Te povezave se skozi življenje nenehno oblikujejo in razgrajujejo. V zdravih možganih je ta proces uravnotežen – nove sinapse nadomeščajo starejše, ki se izgubljajo. Pri Alzheimerjevi bolezni pa se proces razgradnje sinaps znatno pospeši, medtem ko tvorjenje novih ne dohaja te izgube. Posledično začne obsežna možganska mreža pešati, kar vodi do simptomov, kot je izguba spomina.

Sorodni članki

Vloga prehrane pri Alzheimerjevi bolezni

Hranila, ki jih pridobivamo iz hrane, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega možganskega tkiva. Nekatera specifična hranila so bistvena za gradnjo in vzdrževanje možganskih povezav oziroma sinaps.

Med ključnimi hranili, ki podpirajo ta proces, so omega-3 maščobne kisline, uridin, holin, vitamini skupine B, antioksidanti in fosfolipidi.

Študije so pokazale, da imajo ljudje z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo pogosto nizko raven ključnih hranil, kljub običajni prehrani.

Povečan vnos teh hranil je ključnega pomena, saj podpirajo procese, ki so odgovorni za tvorbo in delovanje sinaps. Raziskave so pokazale, da jemanje posameznih hranil, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji, ni dosledno prineslo koristi pri zgodnji Alzheimerjevi bolezni. V nasprotju s tem pa je vsakodnevno uživanje kombinacije več hranil v natančno določenih količinah v kliničnih preskušanjih pokazalo pozitivne učinke na bolnike z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo. Drugi pozitvni učinki, o katerih so poročali bolniki, ki vsakodnevno zaužijejo OPD s pravo kombinacijo hranil, vključujejo nižjo stopnjo apatije, več energije, boljši cikel budnosti in izboljšano razpoloženje.

Izdelek za prehransko uravanavanje zgodnje Alzheimerjeve bolezni

Izdelek Nutricia, ki je prikazan od te točke naprej, je namenjen prehranskemu obvladovanju bolezni in s tem povezanih zdravstvenih stanj, zato ga je treba uporabljati pod zdravniškim nadzorom. 

Dodatne informacije

two-smiing-doctors-care-for-older-woman-sitting-down.jpg

Strani namenjene zdravstvenim delavcev z informacijami o zgodnji Alzheimerjevi bolezni 

Strani za zdravstvene delavce omogočajo dostop do številnih člankov in virov, povezanih z zgodnjo Alzheimerjevo boleznijo, vključno s kliničnimi smernicami in podrobnimi informacijami o izdelku. 

  1. JPEN 2013: 37(4):460-481
  2. Beer et al.,  Nutr Clin Praksa, 2015; 30:609-624
  3. Kerzner et al. PEDIATRIJA 2015; 135(2)
  4. Praksa Nutr Clin 2015;30:609-624.
  5. Hecht et at. Clin Nutr 2013: 34: 53-59.
  6. Huysentruyt et al. Prehrana 2013; 29 1356-1361.
  7. Fung EB, Samson Fang L, Stallings VA, et al. J Am Diet Assoc 2002; 102: 361–73. 
  8. Samson-Fang L, Fung E, Stallings VA, et al. J Pediatr 2002; 141: 637–43. 
  9. Bell KL, Benfer KA, Ware RS, et al. Dev Med Child Neurol. 2019; 61(10):1175-81.

Potrebujete pomoč?

Kontaktirajte našo ekipo za pomoč ter za povezovanje z vašim lokalnim predstavnikom Nutricia.

Na voljo smo vam od ponedeljka do petka,

od 8.00 - 15.00.

 

x